NASTANEK JAJCA
Slika 1 - Jajčnik dozorele kokoš (Holcman in sod., 2020)
Jajce nastane v ženskih spolnih organih – v jajčniku (ovariju) in jajcevodu (oviduktu). Medtem ko so pri sesalcih ženski spolni organi parni, imajo kokoši razvit samo po en jajčnik in jajcevod in sicer na levi strani. Jajčnik je v prvih mesecih življenja drobcen organ, s spolno dozorelostjo pa postane grozdast in visi pred levo ledvico nad trebušno votlino. Jajčnik dozorele kokoši sestavljajo rumenjaki, ki varujejo zarodno jajčno celica – zaznamo jo kot svetlo pego. Rumenjaki so zaviti v prekrvavljeno opno in tej tvorbi pravimo folikel, opni pa folikularna membrana. V jajčniku kokoši je zelo veliko foliklov različnih velikosti. Kokoš znese v življenju samo majhen delež jajc, ki so zasnovana v jajčniku, kajti nesnost je odvisna še od drugih dejavnikov.
Nesenje delimo na tri med seboj odvisne faze:
Rast foliklov
Ovulacijo ( sprostitev dozorelega folikla iz jajčnika v jajcevod)
Tvorba jajca v jajcevodu.
Slika 2 - Jajcevod dozorele kokoši (Holcman in sod., 2020)
Vse te tri faze uravnavajo hormoni, nanje pa vplivajo tudi zunanji dejavniki. Za zorenje foliklov je pomembna svetloba. Pod njenim vplivom se sprošča hormon, ki spodbuja rast foliklov. Ko je folikel dozorel in pripravljen za sprostitev in če so izpolnjeni še drugi pogoji ( zadostna koncentracija hormona, ki povzroči sprostitev folikla, jajcevod mora biti prazen, biti mora dan oziroma svetloba in preteči vsaj pol ure, odkar je kokoš znesla prejšnje jajce), bo prišlo do ovulacije. V jajcevodu se nadaljuje tvorba jajca. Jajcevod je pri kokoši v nesnosti približno 70 centimetrov dolga cev, sestavljena iz petih delov, ki se med seboj razlikujejo po zgradbi, dolžini in funkciji. Če seštejemo čas, ki ga nastajajoče jajce preživi v posameznih delih jajcevoda, vidimo, da je za tvorbo jajca potrebnih približno 24 ur. Kokoši nesejo jajca predvsem v jutranjem oziroma dopoldanskem času. Če bi pri posamezni kokoši spremljali uro znesenja jajca, bi lahko opazili časovni zamik. Ta zamik traja do popoldanskih ur, ko pa je jajce zneseno po štirinajsti uri, naslednji dan ne bo jajca in serija vsakodnevno znesenih jajc bo končana. Medsebojno učinkovanje hormonov, ki se izločijo pod vplivom menjave dneva in noči oziroma svetlobe in teme, ustvarja ritem nesenja, ki mu pravimo nesnost v serijah. Kokoši nesejo nekaj dni zapored, nato prenehajo za dan ali več in potem spet nesejo nekaj dni zapored. Samo najslabše nesnice znesejo jajce vsak drugi dan, najboljše pa nesejo tudi 30 ali celo več dni, preden za en dan prekinejo serijo nesnosti. Tej lastnosti pravimo intenzivnost nesnosti. Za redno dozorevanje foliklov in njihovo sproščanje v jajcevod je pomembno hormonsko ravnotežje kokoši. Za dobro nesnost so pomembni redna oskrba s krmo in vodo, red, mir v kurnici brez motenj, hrupa in nereda. Posebno nevarni so zajedavci in bolezni.
Tabela 1 - Vloga različnih delov jajcevoda kokoši
Viri:
Holcman, T. S. Z.R. in Kavčič, (2020). PERUTININA: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas
